| Tomaž
Humar solo |
||||
text: Gregor Kresal In, ker nam prejšnjič ni uspelo v celoti smo se morali odpraviti pač še enkrat. Televizijci so bili že nervozni, ker je časa že primanjkovalo, pa tudi euforija 2000 se je nezadržno bližala. Torek 28. decembra je bil pravzaprav edini možni dan, da to tudi izpeljemo. Močno je snežilo, ceste so bile »počasne« in nekatere tudi zaprte. Spet smo za snemanje imeli idealne razmere. Kljub vsem težavam pa smo bili vsi že pred deseto dopoldne spet zbrani. Na čajčku v Mojstrani. Potem smo še malo divjali z Borutovim novim terencom po njivah in uspešno v enem zametu tudi obtičali, kjer se je nato izkazal vaški bager, nato pa jo mahnili v najbolj desni umetni slap. Tomaž je maširal gor in dol, po ledu kar nekaj ur. Eni so škljocali, drugi snemali, tretji pa smo skrbeli, da ne bi kdo brez svoje volje odletel v vznožje. Najbolj zanimiva je bila seveda dirka, kdo je koga nas... pa boste (oziroma ste že)tako kmalu videli na televiziji. In ker Tomaž, že skoraj pregovorno pleza z čelado le v Dhaulagiriju, je bil na koncu, po neštetih prestreženih koščkih ledu, s krvavo glavo že bolj podoben kakšnemu vročekrvnemu pretepaču. Pa je tudi ta problem potem hitro rešil z umivanjem glave v mrzlem potoku pod slapom. Hujšega ni bilo, saj smo bili pravzaprav že namenjeni na šnops h konstruktorju mojstranškega lednega čudesa, ki nam je zelo dobrodušno tudi pomagal izpeljati vso to kolobocijo. Da pa, res uspešnemu dnevu ne bi kaj manjkalo, smo ga potem zaključili še z odlično večerjico v Lescah. |
||||